Se tudi vi uvrščate med najbolj zagrizene sladkosnedce, ki težko zdržijo brez čokolade? Potem vam bo zagotovo prišla prav še kakšna informacija o tem, kako nastane in kako se jo pravilno shranjuje.
Od hrane bogov do vsakodnevnega prigrizka
Ni naključje, da je latinsko ime kakavovca, zimzelenega drevesa, od koder pridobivajo kakav, Theobroma cacao, kar v prevodu pomeni hrana bogov. Čokolada namreč nima samo nebeškega okusa, ampak je bila v preteklosti izjemno cenjena iz različnih razlogov. Njeno vrednost so pred mnogimi stoletji prepoznali že Azteki, ki so kakavova zrna na višku svoje civilizacije uporabljali celo kot denarno valuto. Tako kot Azteki pa so tudi Maji verjeli, da imajo kakavova zrna magične in božanske lastnosti, zato so jih uporabljali tudi pri najbolj svetih ritualih, kot so rojstvo, poroka in smrt.
Da smo čokolado spoznali v Evropi, pa je zaslužen nihče drug kot Krištof Kolumb, ki so mu Azteki med njegovim odkrivanjem Severne Amerike v dar poklonili kakavova zrna, ki jih je Kolumb nato odnesel s sabo čez lužo. Sicer se Evropejci takrat še niso zavedali njihove neprecenljive vrednosti, a na srečo jo je kmalu odkrila španska elita in čokolada je kmalu postala statusni simbol španske in ostale evropske elite. Z industrializacijo in nastankom podjetij Lindt, Nestlé in ostalih, pa je čokolada postala dostopna množicam. Ne glede na njeno dolgo in bogato zgodovino pa nam ni potrebno biti azteški god ali španski osvajalec, da bi poznali in razumeli njene neprecenljive lastnosti.
Od kakavovih zrn do presne čokoladne tablice
Presna čokolada nastane iz kakava v dolgotrajnem procesu, ki poteka pod budnim očesom za to usposobljenih strokovnjakov. Prvi korak do končnega cilja – čokolade – je obiranje kakavovih zrn, ki rastejo na kakavovcih, zimzelenih grmih v tropskih krajih okoli ekvatorja. Ko sadeži kakavovca dozorijo, jih ročno posekajo, nato pa posušijo na soncu. Sušenju na soncu sledi fermentacija, ki traja približno teden dni. V tem procesu se raven sladkorja v kakavovih zrnih občutno zniža in takrat postanejo značilne čokoladne rjave barve.
Iz mešanice posušenih kakavovih zrn in hladno stiskanega kakavovega masla, ki ji pogosto dodajo tudi naravna sladila, kot so kokosov sladkor, agavin sirup, javorjev sirup in stevio, nato nastane presna čokolada. Ker so naravna sladila za razliko od predelanega sladkorja bogata s hranljivimi snovmi in imajo nizek glikemični indeks, lahko presno čokolado brez slabe vesti uživajo tudi tisti, ki pazijo na svojo prehrano. Poleg tega ne vsebuje glutena in mleka, zato je več kot primerna tudi za vse, ki se izogibajo glutenu in živilom živalskega izvora.
Kako pravilno shranjevati presno čokolado?
Da čokolada obdrži pravilno obliko in teksturo, jo je potrebno hraniti v zaprtem in hladnem prostoru. Največji sovražniki čokolade so namreč vlaga, toplota in močne vonjave, ki jih oddajajo druga živila. Čokolado je najbolje shranjevati na temperaturi okoli 17 ºC, saj lahko višje temperature uničijo njeno strukturo, pa tudi okus. Kakavovo maslo v čokoladi lahko zaradi visokih temperatur pride na površje in na čokoladi se pojavijo bele lise, čemur pravimo »cvetenje čokolade«. Ta pojav sicer ni škodljiv, vendar pa čokolada nima več tistega pravega čokoladnega okusa in oblike.
Čokolada ima rada nižje temperature, kar pa ne pomeni, da jo je priporočljivo hraniti v hladilniku, razen če ne gre drugače. V izogib neprijetnim vonjavam drugih živil iz hladilnika jo zavijte v papirnato brisačko in v vrečko za zamrzovanje in iz slednje iztisnite ves zrak – s tem boste čokolado zaščitili tudi pred kondenzacijo. Pred vlago, ki lahko tako kot visoke temperature in izpostavljenost direktni sončni svetlobi uniči strukturo čokolade, to zaščitite tako, da jo hranite v okolju, kjer je stopnja vlažnosti nižja od 50 %.
>> Pobrskajte po naši sladki ponudbi odličnih bio presnih čokolad z različnimi dodatki